Zgradba očesa

OKO ali ZRKLO

je parni organ in je dobro zavarovano v očesni votlini ali očnici. Očesno votlino omejujejo lobanjske kosti. Zrklo je obdano s 6 zunanjimi očesnimi mišicami, ki obračajo zrklo v vse smeri, vezivnim tkivom in maščobnimi blazinicami. Oko ima približno obliko krogle in meri v dolžino okoli 23 mm. Oko ščitijo navzven  tudi veke in vejice trepalnic. Oko ima tri plasti, v notranjosti pa tri očesne prostore.

 

ZUNANJA OČESNA OVOJNICA skrbi za obliko in oporo očesa.

Beločnica (sclera) je bela, čvrsta vezivna opna, ki tvori ogrodje zrkla in ščiti notranjost očesa. Beločnica predstavlja okoli 85% skupnega obsega očesa in ne prepušča svetlobe v notranjost očesa. Spredaj prehaja beločnica v roženico. Roženica (cornea) nima žil, je prozorna saj skozi njo vstopa svetloba v oko. Debelina roženice je nekaj več kot 0,5 mm. Roženico ščitijo veke in solzni film, ki s spontanim mežikanjem ohranjajo vlažnost in prozornost. Veznica (conjunctiva) je tanka skoraj prozorna sluznica, ki prekriva notranjo stran vek in beločnico.

 

SREDNJA OČESNA OVOJNICA se imenuje žilnica (uvea) in je odgovorna za prehrano očesa.

Sestavljena je iz treh delov: 

  • Šarenica (iris) je sprednji, nam vsem vidni del žilnice. To je barvni kolobar, ki obdaja zenico in določa barvo očesa.
  • Zenica (pupil) je črna odprtina v šarenici, ki se s pomočjo šareničnih mišic krči in oži, glede na jakost svetlobe, ki prihaja v oko. Deluje kot zaslonka pri fotoaparatu. Srednji del uveaese imenuje ciliarnik(corpus ciliare). Ciliarnik ima obliko prstana, v katerega je s tankimi nitkami-zonulami vpeta leča. Ciliarna mišica s pomočjo zonul uravnava napetost oz. debelino leče. Del ciliarnika je odgovoren za nastanek prekatne vodke. To prilagajanje leče na gledanje na bližino imenujemo akomodacija.
  • Žilnica (chorioidea) je del očesne ovojnice med beločnico in mrežnico. Vsebuje številne krvne žilice in živce ter hrani optični del mrežnice.

 

NOTRANJA OČESNA OVOJNICA (mrežnica) zaznava svetlobo in sliko. 

Mrežnica (retina) je najvažnejši del očesa, na katerem se ustvarja slika. Mrežnica vsebuje številne živce in krvne žile. Sestavljena je iz osmih ovojnic, zadnji dve pa vsebujeta fotoreceptorje (čepnice in paličnice), ki s pomočjo fotokemičnih procesov spreminjajo svetlobni dražljaj v električni ali živčni impulz. Mesto najostrejšega vida na mrežnici se imenuje rumena pega (macula lutea) in tukaj je tudi največ paličnic in čepnic. Mesto, kjer iz zrkla izstopa očesni živec ni občutljivo na svetlobo, ker tu ni paličnic in čepnic, zato se imenuje slepa pega. Vidni živec (nervus opticus) in vidna pot prenašata živčni dražljaj v možganske centre.

Notranjost očesa ja razdeljena na tri prostore: sprednji prekat navzven omejuje roženica, navznoter pa šarenica. Mesto, kjer se obe strukturi stikata se imenuje zakotje. V zakotju skozi Schlemov kanal odteka prekatna vodka. Zadnji prekat je prostor med lečo, zadnjo površino šarenice, ciliarnikom in steklovino. Največji prostor v očesu zapolnjuje steklovina. To je zdrizasta, prozorna snov, obdana z nežno membrano.

O nas

Optika Jure, trgovina z optičnimi pripomočki in svetovanje, d.o.o.

PE Slovenske Konjice
Mestni trg 17,
3210 Slovenske Konjice

Sedež podjetja: 
Legen 121,
2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu

 

Delovni čas

ponedeljek - petek 8:00 - 18:00
sobota 8:00 - 12:00

Kontakt

Telefon: 03 758 17 46

GSM: 031 306 446

E-pošta: optika.jure@siol.net